zdravi recepti: jajčni čolnički

JAJČNI ČOLNIČKI

Odlični kot predjed, glavna jed ali priloga.

Sestavine:

6 - 8 jajc

50g naribanega sira

Jušna žlica kisle smetane

1 majhna tuna v lastnem soku

Sol, peteršilj

1 strok na drobno narezanega česna

Druge začimbe po želji

Postopek priprave:

Jajca trdo skuhamo, ohladimo, razrežemo po dolžini na pol. Vzamemo ven rumenjake in jih damo v ločeno posodico. Beljaki so prazni čolnički. Damo jih na krožnik in pripravimo maso za polnjenje čolničkov.

Rumenjake pretlačimo z vilico, dodamo eno za drugo preostale sestavine (razen beljakov) in sproti tlačimo in mešamo z vilico, da bo masa enakomerno premešana.

S čajno žlico enakomerno zvrhano napolnimo polovičke beljakov, kjer so bili prej rumenjaki. Na rahlo posipamo s sušenim peteršiljem za dekoracijo.

Postrežemo kot predjed, glavno jed s prilogo (npr. mešana solata, riž...) ali kot prilogo (npr. mesu).

Dober tek!

 

Weight cutting

Malo se bom razpisal o temi, ki mi že kar nekaj časa ne da miru. Gre za tako imenovani "weight cutting" oziroma hitro nižanje telesne teže pred športnim nastopom. In to predvsem s pomočjo dehidracije telesa. Uporablja se v različnih športih kjer obstajajo težnostne kategorije. Med ostalimi tudi v fitnesu in bodybuildingu, rokoborbi, boksu, kikboksu, MMA-ju ipd. Najbolj pereč problem pa predstavlja ravno v borilnih športih. "Weight cut" omogoči borcu, da za kratek čas zniža telesno težo na določeno raven. Po tehtanju pa v času do nastopa z določenim postopkom uživanja hrane in pitja vode včasih tudi z infuzijo telesu povrne izgubljena hranila in tako doseže telesno težo, ki jo je imel pred začetkom "weight cuta" ali pa jo s pomočjo superkompenzacije celo preseže. Cilj takšnega "weight cuta" je prihod v nižjo težnostno kategorijo in s tem pridobitev fizične prednosti pred konkurenco. Toda ali si res avtomatično v prednosti če si večji in težji od svojega nasprotnika? Morda ja, morda ne. Če si se vsega skupaj lotil premišljeno in upošteval strokovna navodila, potem mgoče. Če pa si se lotil tega tako kot nažalost veliko športnikov nestrokovno in brez pravega znanja, potem zagotovo ne. Ne samo, da nisi v prednosti ampak si delaš ogromno škodo!

Verjetno skoraj vsi vemo, da voda predstavlja največji delež "gradbenega materiala" v človeškem telesu. Očitno pa veliko borcev ne ve, da je voda eden izmed glavnih faktorjev ki določajo s koliko napora bije njihovo srce, kako zdržljive so njihove mišice, kako prožne so njihove kosti in najpomembneje kako zaščiteni pred poškodbami so njihovi možgani. V zadnjem času smo priča vse večjem številu poškodb v borbah. Vse več je natrganih mišic in vezivnega tkiva, vse več je počenih kosti. Nažalost pa prihaja tudi do smrti v ringu. Sam nisem tak strokovnjak, da bi z gotovostjo lahko trdil, da je dehidracija glavni faktor za zgoraj naštete poškodbe. Vendar pa je tako moje mnenje. Kaj ni malo čudno, da se na treningu redkokdaj zlomi kakšna kost? V borbi pa pokajo kosti kot bobi palčke. Na treningu velikokrat borci sparirajo s težjim sparing partnerjem in prejemajo močnejše udarce. Pa vedar le redkokdaj pride do nokavta. V borbah pa padajo po tleh kakor hruške z drevesa. Kaj ni to čudno?!

Če upoštevamo, da je borec približno 24 ur pred borbo z dehidracijo izgubil okrog 5 do 10 % telesne teže, potem nikakor ni čudno. Kajti z dehidracijo izločimo vodo iz celotnega "sistema" ne pa samo iz mišic kakor misli veliko športnikov. To pomeni, da se izsušijo tudi vezivna tkiva in kosti, ki zato postanejo krhke ter dovzetne za poškodbe. Zmanjša se tudi količina možganske tekočine-likvorja, ki ščiti možgane pred mehanskimi poškodbami. Vse to pa se v enem dnevu nemore regenerirati in nadomestiti zato lažje prihaja do nokavtov, natrganega tkiva in počenih kosti.

Vsakemu športniku, ki se je odločil za "weight cutting" še posebej pa borcem bi priporočil, da se najprej dobro pozanimajo glede vsega kar je potrebno za varno nižanje telesne teže. Še raje pa naj si preberejo kakšno knjigo ali dve na to temo. Sam priporočam ti dve: "The Grapplers Guide to Sports Nutrition" (Dr. John Berardi and Michael Fry) in "The Art & Science of Making Weight - Second Edition" (Alwyn Cosgrove and Nick J. Grantham)

Vsem pa želim uspešno predvsem pa varno nižanje kilogramov in čim manj poškodb!

zdravi recepti: sovine oči

Že dolgo si želim objaviti recept za to eksotično jed. Vendar nisem imel časa, da se odpravim na lov za sovo, ki bi imela tako lepe oči. Tako lepe, da bi jih lahko mariniral, skuhal, začinil, spekel v pečici in fotografiral ter sliko z receptom objavil na tem blogu. No, prejšnji vikend sem si končno vzel nekaj časa, da sem si nadel maskirno obleko, se namazal z maskirnimi barvami in se kot kak komandos z lokom in puščicami odpravil v gozd. Nekaj časa sem hodil med drevesi, vdihaval svež gozdni zrak in čakal na lepooko sovo, da se bo prikazala. Medtem pa sem opazoval čudovito naravo. Gola ali napol gola listnata drvesa, mogočni iglavci, novorasle gobe, razne živali... 

Kar naenkrat sem jo zagledal. Bila je kot prikazen iz kakšne stare risanke. Same oči so jo bile. Seveda se nisem obotavljal. Napel sem lok, izstrelil puščico..šviss, paf, tup! In že je ležala na tleh. Nekaj hitrih korakov in sem bil pri njej. Takoj sem jo pograbil, ji izpulil oči in jih nesel domov... 

Ha ha, kaj se čudite? Saj je bila noč čarovnic!

Hehehe :-)

Malo heca mora biti. Zgornja zgodbica je čista fikcija, če slučajno kdo misli drugače...

V glavnem spodaj sem objavil recept za imenitno sladico, ki se imenuje sovine oči. Zakaj se tako imenuje lahko presodite sami. Odgovorno trdim, da je odlična. Celo mislim, da sem je jaz največ pojedel zadnjič, ko je bila na mizi. Zahvala seveda gre moji dragi sestri.

Sovine oči

(brez moke in dodanega sladkorja)

Za biskvit

5jajc

4 zvrhane jušne žlice kokosove moke

3 jušne žlice mletega sezama

Stevia po želji

Vanilijeva aroma po želji

1,5 žličke pecilnega praška

Velik pekač obložen s peki papirjem

Peči na 160stopinj 15minut

Krema

250ml smetane

1/2 do 1dcl mleka

Kocka ali dve kokosove maščobe

300g temne čokolade

Stevia po želji

Kokosova moka po želji

Ostalo

4 banane

Priprava biskvita:

Jajca in stevio zmiksamo z mešalnikom. Med miksanjem postopoma dodamo kokosovo moko, mleti sezam, pecilni prašek in aromo vanilije. Dobro premešamo.

Maso vlijemo v pekač in pečemo 15 minut na 160 stopinjah Celzija.

Ko se biskvit speče ga še v peki papirju zvijemo v rolo in pustimo, da se ohladi. Ko se ohladi, razvijemo, namažemo 2/3 količine kreme, vzdolž vzporedno položimo po dve banani (čimbolj ravni ali odrezani tako da sta ravni). Biskvit zavijemo z obeh strani okrog banan. Kjer se roli stikata še malo namažemo s kremo, da se 'zlepi'. Obrnemo na drugo stran, obložimo s preostalo kremo. Po želji okrasimo s kokosovo moko. Za nekaj časa damo v hladilnik nato pa razrežemo, postrežemo in dober tek.

Priprava kreme

Vse sestavine, razen mleka, damo v posodo in počasi segrevamo, da se čokolada in kokosova maščoba stopita. Mleko dodajamo po potrebi, ko je masa že gladka in želimo ustrezno gostoto. Maso za kremo ohladimo. Še najbolje v hladilniku čez noč. Ko je hladna, dobro zmiksamo, do želene čvrstosti. Počasi z ročno metlico vmešamo kokosovo moko po želji.

Dnevnik, II. zapis (CAPOEIRA)

Tukaj je še en dnevniški zapis izpred deset let. V njem opisujem tridnevni seminar Nacao Capoeira v Ljubljani. Katerega sem se tudi sam udeležil. V zapisu se pojavljajo imena tehnik v portugalskem jeziku kot npr.: "armada", "queixada", "esquiva"...

Gre predvsem za razne tehnike brcanja in izmikanja. Če vas zanima kako izgledajo te tehnike, lahko pogooglate: "capoeira" + ime določene tehnike. Prepričan sem, da boste našli veliko zanimivega materiala, saj je Capoeira res zelo atraktivna veščina. Torej...

* * *

Pivka, 12. 12. 04  SALVE!

10. 12., 11. 12., in 12. 12. so se dogajale res izjemne reči. Bil je to seminar Nacao Capoeire. In jaz sem bil prisoten vse tri dni. Prvi dan nas je od 18. do 22. ure treniral profesor Luciano Hiena. Vadili smo osnovne elemente Capoeire: esquive, udarce in en poseben element, ki je sestavljen iz več gibov. Ter posebno esquivo - pripravo za meia lua de frente. Dan smo zaključili z rodo de Capoeira. Seminar so vodili profesor Luciano Hiena, profesor Sao Paolo - Trovado in profesor Ubaldo Alegria.

Drugi dan smo začeli ob 9. in končali ob 13. ter zopet začeli ob 16. in končali ob 20. uri. Zjutraj smo začeli z Maculelejem, ki nam ga je predstavil profesor Luciano Hiena in nas naučil osnove tega borbenega plesa. Potem smo se razdelili v dve skupini in mojo skupino je treniral profesor Luciano Hiena. Vadili smo meia lua de frente ali queixada, esquiva lateral, bencao, esquiva diagonal, martelo, banda trasada. Te tehnike smo delali v parih, potem pa nas je postavil v rodezio (mislim) in tako smo vadili tehnike dokler se notranji krog ni obrnil do konca. Po pozivu picolina :) pa smo šli jest.

Ob 16. uri smo se vrnili nazaj. Skozi ogrevanje in strečing nas je vodil profesor Ubaldo Alegria, kasneje smo se spet razdelili v dve skupini in mojo je treniral profesor Sao Paolo. Vadili smo tehniko esquiva lateral v negativa, v role, v Meia lua compaso. Potem smo trenirali tehniko v parih. Akcija: notranja queixada, reakcija: esquiva lateral+meia lua de frente, akcija: armada ali meia lua compaso. V parih smo trenirali tudi oboje v cocrinha,  A: meia lua compaso, R: esquiva v cocrinha+ meia lua de frente + arastao, A: au, R: cabecada. Potem smo delali au-je v parih, hoteli smo delat tudi au-je iz armade toda prišli so ostali in začela se je roda de Capoeira.

Pred tem pa ne smem pozabit na kameleonsko hojo ali tek v katerem smo tekmovali moški za Berimbau. Osvojil ga je Gurgolio, ki je bil dosti hitrejši od mene. Ampak naslednjič bom mogoče jaz hitrejši. In na hojo (kotaljenje in vstajanje) v gimnastičnem mostu v stran, ki smo ga izvajali na koncu ogrevanja s profesorjem Ubalodom Alegrio.

Torej začela se je roda de Capoeira, bila je to prva prava roda de Capoeira v kateri sem jaz sodeloval v jogou de Capoeira. V rodo sem vstopil k profesorju Ubaldu Alegrii, potem pa je k meni v rodo vstopil profesor Luciano Hiena. Bil sem vzhičen in srečen. S to rodo smo tudi končali drugi dan seminarja Nacao Capoeire.

Zadnji dan smo začeli ob 9. uri z igranjem in petjem. Uro in pol smo igrali in peli. Eno uro sem igral na boben atabaque in pol ure ploskal. Potem smo vadili tehnike v parih. Meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, esquiva lateral... Pa meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, cabecada. Za konec smo pripravili rodo de Capoeira za nas in za publiko, ki je prišla gledat. Na koncu sem se zahvalil profesorju Lucianu Hieni in mu zaželel srečo. Potem pa tudi enako profesorju Ubaldu Alegrii in profesorju Sao Paolu. V teh treh dneh sem se res veliko naučil in užival sem biti del Nacao Capoeire. Mislim, da jih nebom nikoli pozabil. Vendar sem skoraj pozabil na tehnike, ki nam jih je zadnji dan pokazal profesor Luciano Hiena. To so queixada+bencao, queixada+martelo, queixada+negativa+vingativa, queixada+negativa+role, vingativa+rušenje z rokami na nogo, queixada+roling v mostu na notranjo stran.

   * * *

Škoda, da nimam nobene slike iz tega seminarja. Zgleda, da sem bil preveč zatopljen v samo doživljanje nove izkušnje in sem pozabil na dokumentiranje tega dogodka. Sem pa našel ta video, ki prikazuje zaključni delček poslovilne rode.

https://www.youtube.com/watch?v=8oEaPOkoMxU

Ja, prav ste uganili. Tisti suhec v sivi majici z "afro" frizuro :)) sem jaz. :)

zdravi recepti: pica brez moke

Ja je že tako, da imamo telefone brez tipk, kavo brez kofeina, pivo brez alkohola, sladice brez sladkorja...no, sedaj pa imamo tudi pico brez moke! (:

 

 

PICA BREZ MOKE

Sestavine za testo:

Kozarec kokosove moke

Čajna žlička soli

Pol čajne žličke sode bikarbone

6 jajc

Kozarec mleka

Zvrhana jušna žlica maščobe (npr.  maslo,  kokosova ali svinjska mast)

50g naribanega sira

Druge začimbe po želji

Obloga za pico: po želji: pelati,  origano,  rezine pršuta,  sir,  gobe, narezana paprika...

Postopek priprave:

Pečico segrejemo na 170 stopinj.  V posodo damo kokosovo moko,  sol, sodo bikarbono in začimbe po želji.  Premešamo.  Dodamo mleko in jajca. Zmiksamo s paličnim mešalnikom.  Dodamo sir in maščobo.  Ponovno zmiksamo.  Pekač obložimo s peki papirjem, vlijemo maso in pečemo cca 15minut.  Vzamemo iz pečice in obložimo po želji.  Pečemo še 10-15minut.

Nato počakamo, da se malo ohladi.

Razrežemo in dober tek!

Dnevnik, I. zapis

Ko sem bil še rosno mlad, sem nekje prebral, da bi vsak športnik, ki želi biti uspešen moral pisati dnevnik. "Jaaa valdaa" sem si mislil. In šel dalje surfati po internetu, chatati na nokaut forum (a se ga kdo spomni?), trenirati oz. delati karkoli sem že takrat počel. Najverjetneje gledal kakšen highlight od crocopa ali pa kakšen fajt iz legendarnega PRIDE-a! Nikoli nisem bil neki pisatelj... Pisal sem večinoma v šoli in še to bolj malo! Tako da mi pisanje dnevnika ni bilo niti na koncu pameti. Sem pa vedno rad bral. Knjige, revije, časopise, spletne strani, forume... Skratka "you name it, I read it." ; )  In v vsej tej literaturi sem vse bolj pogosto naletaval na znani stavek: "moral bi pisati dnevnik." Ampak jaz se nisem dal! Ha ha ha, dokler nisem naletel na priročnik iz legendarnega Team Quest-a. Vsaj mislim tako... V katerem sta dve rokoborski in MMA legendi Randy "the natural" Couture in Matt "the law" Lindland poleg ostalega svetovala tudi pisanje dnevnika. No, to pa je bil zame takrat več kot dovolj dober razlog, da se takoj lotim pisanja. Seveda nisem imel pojma kaj počnem hahaha! In tu spodaj je dokaz za to. Gre za dejansko prvi zapis v mojem dnevniku treniranja. Zato sem se odločil, da bo tudi prvi "dnevniški" zapis na tem blogu. Bodoči zapisi iz dnevnika pa ne bodo objavljeni kronološko. Ok to je to zaenkrat. Uživajte v branju ; )

 

* * *

Pivka, 11. 7. 04 nedelja
 
Pišem šele danes,  ker od četrtka nisem imel še prave prilike. Torej v četrtek 8. 7. 04 sem po dolgem času spet začel trenirati s svojim edinim in od zmeraj najboljšim prijateljem Bobanom. Trening se je začel malo po 19i in končal malo po 20i uri. To je bil odličen, lahkoten trening za novi začetek. V petek 9. 7. 04 okrog 19e se je začel drugi trening. Malo hujši od uvodnega. Z rokami mi je šlo bolje, noge pa so bile lažje, kar sem opazil med izvajanjem krožne brce. Trenirali smo tudi borbe, kickboks in boks. Med kickboksom ni bilo večjih posebnosti. Izmenjali smo si nekaj udarcev. Med boksom pa sem uspel udariti Bobana v nos z lepim levim direktom.

* * *

 

Ta dnevniški zapis ni preveč zanimiv. Napisal sem ga pred več kot desetimi leti in je zelo kratek. Kar pa je res zanimivo je to, da sva z Bobanom še vedno najboljša prijatelja, da še vedno trenirava tudi večkrat na dan in to skoraj vsak dan. Tako sva tudi to soboto bila precej aktivna. Okrog poldne sva se odpeljala v Portorož na sparing z legendo slovenskega standup fighta Jasminom Bečirovićem in njegovo ekipo. Vsaka taka izkušnja je zlata vredna, zato sva vedno hvaležna za vse znanje in batine, ki sva jih deležna! ; )
 

 

ZDRAVI RECEPTI : )

Zadnje čase je kuhanje ful popularno. Zato sem se odločil, da tudi sam začnem javno kuhati... Ne sej ne..hehehe. Samo sestrine zdrave recepte, ki so mimogrede SUPER! Bom objavljal : )

 

Že prvi recept ni nič manj kot revolucionaren. Gre za palačinke z nutelo! Haha, ja prav ste prebrali. Palačinke z nutelo. Seveda ne z navadno nutelo...haloo itak, da nee ; )

A ja pa tudi zmes za palačinke ni navadna...notri je kokos, cca 35g pirine moke... Mah, najbolje bo, če si sami preberete recept, da tu preveč ne nakladam. Edino, kar lahko še rečem je to da so te palačinke odlične! Celo brez namaza so super. Z namazom pa so A D I J O ! :D

 

Kokosove palačinke brez dodanega sladkorja in domača nutela

 

Masa za palačinke (cca 10 palačink) :

Kozarec (cca 3dcl) kokosove moke

Kozarec mleka

Kocka kokosove maščobe

1/3 kozarca pirine polnozrnate moke (cca 35g)

Jajce

Ščepec soli

Stevia po želji

V posodi zmešamo s paličnim mešalnikom: najprej kokosovo moko, jajce in pol količine mleka (da se kokosova moka kar se da zdrobi), nato dodamo še ostale sestavine in dobro premešamo. Preostalo mleko dodajamo počasi da zmes ne bi bila preredka (malo bolj gosta od navadne mase za palačinke mora biti).

 

Domača nutela:

Deci smetane,  70g temne čokolade,  2 žlici nesladkanega kakava v prahu,  mleti lešniki,  po potrebi malo mleka in stevia po želji.

Smetano, čokolado in kakav segrevamo, da se čokolada stopi. Ohladimo. Zmiksamo, da bo masa čvrsta. Mleko dodamo po potrebi, če je masa presuha. Na koncu na rahlo vmešamo lešnike.

 

Palačinke spečemo,  namažemo in zmažemo J

 

 

 Brezglutenska varianta: namesto pirine moke damo proseno moko ali ovseno moko (brala sem, da je prava čista ovsena moka brez glutena – demantirajte me prosim, če se motim).

Veganska varianta: namesto jajc žlička chia semen namočenih v malo vode, namesto navadnega mleka riževo mleko.