zdravi recepti: low carb jabolčni zavitek

Low carb jabolčni zavitek

(Brez moke in dodanega sladkorja)

Biskvit: spodnji in zgornji del

5 velikih jajc

Nekaj žlic Stevie

3 žlice kokosovega masla ali masla

2.5 dcl mleko (če je masa preveč gosta, lahko tudi več – gostota mora biti kot precej gosta masa za palačinke)

1 dcl smetane za kuhanje

20 dag kokosove moke

10 dag mletih mandljev

1 pecilni prašek

Smetanovo skutna krema

1 dcl smetane za kuhanje,

1 dcl navadnega jogurta

250 g skute

Stevia po želji

Vse sestavine dobro premešamo v gladko gosto zmes.

Jabolčna masa:

6 jabolk

Malo stevie

Malo cimeta

Jabolka operemo, olupimo in naribamo. Dodamo Stevio in cimet ter dobro premešamo. Odlijemo odvečno tekočino, ki jo pustijo jabolka.

Postopek priprave biskvita:

Ločimo beljake in rumenjake. Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjake zmiksamo s stevio, nato dodamo preostale sestavine za biskvit (kokosova moka, kokosovo maslo ali maslo, mleko, smetana za kuhanje, mleti mandlji, prašek) eno za drugo. Dobro zmiksamo. Nato z ročno metlico nežno vmešamo beljakov sneg. V srednje velik pekač damo peki papir. 1/2 mase vlijemo v pekač in poravnamo z žlico. Pečemo cca 10minut na 160 stopinj.

Po desetih minutah vzamemo pekač iz pečice. Nanesemo in poravnamo smetanovo skutin sloj, nanj jabolčni sloj. Na vrh nanesemo in poravnamo drugo polovico mase za biskvit, ki ji pred tem vmešamo še 0,5 dcl vode, da bomo maso lažje razporedili po jabolčni masi. Damo v pečico in pečemo na 160 stopinjah Celzija še 15-20 minut.

Opomba: čas peke prilagodite svoji pečici. Ključno je, da je zgornji sloj primerno zapečen (suh in nežno zlato-rjave barve.

Dobro ohladimo. Najbolje čez noč v hladilniku, da se sloji dobro povežejo, okusi pa pridejo do izraza.

By: Marija Paladin

LIONHEART

Ko se mlad borec odloči za prestop v profesionalne vode je normalno, da mu na začetku njegove kariere menadžer ali trener izbira primerne nasprotnike. Za vsako borbo malo boljšega od prejšnjega. Na tak način lahko športnik raste in se razvije v nevarnega, prekaljenega borca. Nekateri "fajterji" se skozi celo kariero skušajo boriti s čim slabšimi nasprotniki. Tako sicer dobijo tiste "fajte" katere hočejo, mogoče jih tudi zmagajo, toda s tem si ne delajo ravno usluge. Je že res, da ima borec zaradi tega lahko lepši "score" na sherdogu in ima več zmag kakor porazov. Vendar pa na ta način sam sebi nastavlja past. V katero se bo ujel takoj, ko bo v ringu nasproti njega stal borec, ki je po "skoru" enakovreden ali celo slabši. Dejansko pa je za njega tako rekoč nepremagljiv. Kajti sam ni prepričan v svoje sposobnosti, ker jih v borbi nikoli  ni zares testiral. Zato mu manjka samozavesti in skoraj da nima možnosti za zmago.

Marko Drmonjič ni nikoli bil takšen borec. Nikdar si ni izbiral slabih nasprotnikov, kar priča tudi njegov "skor". Že v prvi borbi se je boril proti bolj izkušenemu nasprotniku in remiziral. Za nameček pa sam ni imel nikakršnih izkušenj iz amaterskih borb. Kajti takrat v Sloveniji še ni bilo amaterskega MMA-ja. Naslednje štiri borbe je oddelal v tujini, ker na domačih tleh enostavno ni bilo veliko borilnih dogodkov. Boril se je v raznih organizacijah z izkušenimi borci. Med drugimi tudi v trenutno najboljši evropski MMA organizaciji KSW. Tako si je nabral veliko dragocenih izkušenj, ki so mu kasneje pomagale premagovati nasprotnike v WFC-ju in AFC-ju. S svojo neustrašnostjo in brezkompromisnim stilom si je prislužil vzdevek "Lionheart". Zanimivo je dejstvo, da je Marko v WFC-ju premagal vse svoje nasprotnike. Zadnjega celo v manj kot minuti.

Ali mu bo ponovno uspelo zmagovalno odkorakati iz WFC ringa? To bomo izvedeli v soboto 20. 12. 14. na dogodku WFC 19. Lokacija je Kolosej, BTC City v Ljubljani. Tokrat se bo boril z odličnim Svetlozarjem Savovom, prvakom v srednji kategoriji! Čaka ga zelo težka naloga vendar je zelo dobro pripravljen in vsi verjamemo v njegovo zmago.

GREMO MARE!! 
WAAAAAAAAAAAAAAAAAAAR!!!

zdravi recepti: jajčni čolnički

JAJČNI ČOLNIČKI

Odlični kot predjed, glavna jed ali priloga.

Sestavine:

6 - 8 jajc

50g naribanega sira

Jušna žlica kisle smetane

1 majhna tuna v lastnem soku

Sol, peteršilj

1 strok na drobno narezanega česna

Druge začimbe po želji

Postopek priprave:

Jajca trdo skuhamo, ohladimo, razrežemo po dolžini na pol. Vzamemo ven rumenjake in jih damo v ločeno posodico. Beljaki so prazni čolnički. Damo jih na krožnik in pripravimo maso za polnjenje čolničkov.

Rumenjake pretlačimo z vilico, dodamo eno za drugo preostale sestavine (razen beljakov) in sproti tlačimo in mešamo z vilico, da bo masa enakomerno premešana.

S čajno žlico enakomerno zvrhano napolnimo polovičke beljakov, kjer so bili prej rumenjaki. Na rahlo posipamo s sušenim peteršiljem za dekoracijo.

Postrežemo kot predjed, glavno jed s prilogo (npr. mešana solata, riž...) ali kot prilogo (npr. mesu).

Dober tek!

 

Weight cutting

Malo se bom razpisal o temi, ki mi že kar nekaj časa ne da miru. Gre za tako imenovani "weight cutting" oziroma hitro nižanje telesne teže pred športnim nastopom. In to predvsem s pomočjo dehidracije telesa. Uporablja se v različnih športih kjer obstajajo težnostne kategorije. Med ostalimi tudi v fitnesu in bodybuildingu, rokoborbi, boksu, kikboksu, MMA-ju ipd. Najbolj pereč problem pa predstavlja ravno v borilnih športih. "Weight cut" omogoči borcu, da za kratek čas zniža telesno težo na določeno raven. Po tehtanju pa v času do nastopa z določenim postopkom uživanja hrane in pitja vode včasih tudi z infuzijo telesu povrne izgubljena hranila in tako doseže telesno težo, ki jo je imel pred začetkom "weight cuta" ali pa jo s pomočjo superkompenzacije celo preseže. Cilj takšnega "weight cuta" je prihod v nižjo težnostno kategorijo in s tem pridobitev fizične prednosti pred konkurenco. Toda ali si res avtomatično v prednosti če si večji in težji od svojega nasprotnika? Morda ja, morda ne. Če si se vsega skupaj lotil premišljeno in upošteval strokovna navodila, potem mgoče. Če pa si se lotil tega tako kot nažalost veliko športnikov nestrokovno in brez pravega znanja, potem zagotovo ne. Ne samo, da nisi v prednosti ampak si delaš ogromno škodo!

Verjetno skoraj vsi vemo, da voda predstavlja največji delež "gradbenega materiala" v človeškem telesu. Očitno pa veliko borcev ne ve, da je voda eden izmed glavnih faktorjev ki določajo s koliko napora bije njihovo srce, kako zdržljive so njihove mišice, kako prožne so njihove kosti in najpomembneje kako zaščiteni pred poškodbami so njihovi možgani. V zadnjem času smo priča vse večjem številu poškodb v borbah. Vse več je natrganih mišic in vezivnega tkiva, vse več je počenih kosti. Nažalost pa prihaja tudi do smrti v ringu. Sam nisem tak strokovnjak, da bi z gotovostjo lahko trdil, da je dehidracija glavni faktor za zgoraj naštete poškodbe. Vendar pa je tako moje mnenje. Kaj ni malo čudno, da se na treningu redkokdaj zlomi kakšna kost? V borbi pa pokajo kosti kot bobi palčke. Na treningu velikokrat borci sparirajo s težjim sparing partnerjem in prejemajo močnejše udarce. Pa vedar le redkokdaj pride do nokavta. V borbah pa padajo po tleh kakor hruške z drevesa. Kaj ni to čudno?!

Če upoštevamo, da je borec približno 24 ur pred borbo z dehidracijo izgubil okrog 5 do 10 % telesne teže, potem nikakor ni čudno. Kajti z dehidracijo izločimo vodo iz celotnega "sistema" ne pa samo iz mišic kakor misli veliko športnikov. To pomeni, da se izsušijo tudi vezivna tkiva in kosti, ki zato postanejo krhke ter dovzetne za poškodbe. Zmanjša se tudi količina možganske tekočine-likvorja, ki ščiti možgane pred mehanskimi poškodbami. Vse to pa se v enem dnevu nemore regenerirati in nadomestiti zato lažje prihaja do nokavtov, natrganega tkiva in počenih kosti.

Vsakemu športniku, ki se je odločil za "weight cutting" še posebej pa borcem bi priporočil, da se najprej dobro pozanimajo glede vsega kar je potrebno za varno nižanje telesne teže. Še raje pa naj si preberejo kakšno knjigo ali dve na to temo. Sam priporočam ti dve: "The Grapplers Guide to Sports Nutrition" (Dr. John Berardi and Michael Fry) in "The Art & Science of Making Weight - Second Edition" (Alwyn Cosgrove and Nick J. Grantham)

Vsem pa želim uspešno predvsem pa varno nižanje kilogramov in čim manj poškodb!

zdravi recepti: sovine oči

Že dolgo si želim objaviti recept za to eksotično jed. Vendar nisem imel časa, da se odpravim na lov za sovo, ki bi imela tako lepe oči. Tako lepe, da bi jih lahko mariniral, skuhal, začinil, spekel v pečici in fotografiral ter sliko z receptom objavil na tem blogu. No, prejšnji vikend sem si končno vzel nekaj časa, da sem si nadel maskirno obleko, se namazal z maskirnimi barvami in se kot kak komandos z lokom in puščicami odpravil v gozd. Nekaj časa sem hodil med drevesi, vdihaval svež gozdni zrak in čakal na lepooko sovo, da se bo prikazala. Medtem pa sem opazoval čudovito naravo. Gola ali napol gola listnata drvesa, mogočni iglavci, novorasle gobe, razne živali... 

Kar naenkrat sem jo zagledal. Bila je kot prikazen iz kakšne stare risanke. Same oči so jo bile. Seveda se nisem obotavljal. Napel sem lok, izstrelil puščico..šviss, paf, tup! In že je ležala na tleh. Nekaj hitrih korakov in sem bil pri njej. Takoj sem jo pograbil, ji izpulil oči in jih nesel domov... 

Ha ha, kaj se čudite? Saj je bila noč čarovnic!

Hehehe :-)

Malo heca mora biti. Zgornja zgodbica je čista fikcija, če slučajno kdo misli drugače...

V glavnem spodaj sem objavil recept za imenitno sladico, ki se imenuje sovine oči. Zakaj se tako imenuje lahko presodite sami. Odgovorno trdim, da je odlična. Celo mislim, da sem je jaz največ pojedel zadnjič, ko je bila na mizi. Zahvala seveda gre moji dragi sestri.

Sovine oči

(brez moke in dodanega sladkorja)

Za biskvit

5jajc

4 zvrhane jušne žlice kokosove moke

3 jušne žlice mletega sezama

Stevia po želji

Vanilijeva aroma po želji

1,5 žličke pecilnega praška

Velik pekač obložen s peki papirjem

Peči na 160stopinj 15minut

Krema

250ml smetane

1/2 do 1dcl mleka

Kocka ali dve kokosove maščobe

300g temne čokolade

Stevia po želji

Kokosova moka po želji

Ostalo

4 banane

Priprava biskvita:

Jajca in stevio zmiksamo z mešalnikom. Med miksanjem postopoma dodamo kokosovo moko, mleti sezam, pecilni prašek in aromo vanilije. Dobro premešamo.

Maso vlijemo v pekač in pečemo 15 minut na 160 stopinjah Celzija.

Ko se biskvit speče ga še v peki papirju zvijemo v rolo in pustimo, da se ohladi. Ko se ohladi, razvijemo, namažemo 2/3 količine kreme, vzdolž vzporedno položimo po dve banani (čimbolj ravni ali odrezani tako da sta ravni). Biskvit zavijemo z obeh strani okrog banan. Kjer se roli stikata še malo namažemo s kremo, da se 'zlepi'. Obrnemo na drugo stran, obložimo s preostalo kremo. Po želji okrasimo s kokosovo moko. Za nekaj časa damo v hladilnik nato pa razrežemo, postrežemo in dober tek.

Priprava kreme

Vse sestavine, razen mleka, damo v posodo in počasi segrevamo, da se čokolada in kokosova maščoba stopita. Mleko dodajamo po potrebi, ko je masa že gladka in želimo ustrezno gostoto. Maso za kremo ohladimo. Še najbolje v hladilniku čez noč. Ko je hladna, dobro zmiksamo, do želene čvrstosti. Počasi z ročno metlico vmešamo kokosovo moko po želji.

Dnevnik, II. zapis (CAPOEIRA)

Tukaj je še en dnevniški zapis izpred deset let. V njem opisujem tridnevni seminar Nacao Capoeira v Ljubljani. Katerega sem se tudi sam udeležil. V zapisu se pojavljajo imena tehnik v portugalskem jeziku kot npr.: "armada", "queixada", "esquiva"...

Gre predvsem za razne tehnike brcanja in izmikanja. Če vas zanima kako izgledajo te tehnike, lahko pogooglate: "capoeira" + ime določene tehnike. Prepričan sem, da boste našli veliko zanimivega materiala, saj je Capoeira res zelo atraktivna veščina. Torej...

* * *

Pivka, 12. 12. 04  SALVE!

10. 12., 11. 12., in 12. 12. so se dogajale res izjemne reči. Bil je to seminar Nacao Capoeire. In jaz sem bil prisoten vse tri dni. Prvi dan nas je od 18. do 22. ure treniral profesor Luciano Hiena. Vadili smo osnovne elemente Capoeire: esquive, udarce in en poseben element, ki je sestavljen iz več gibov. Ter posebno esquivo - pripravo za meia lua de frente. Dan smo zaključili z rodo de Capoeira. Seminar so vodili profesor Luciano Hiena, profesor Sao Paolo - Trovado in profesor Ubaldo Alegria.

Drugi dan smo začeli ob 9. in končali ob 13. ter zopet začeli ob 16. in končali ob 20. uri. Zjutraj smo začeli z Maculelejem, ki nam ga je predstavil profesor Luciano Hiena in nas naučil osnove tega borbenega plesa. Potem smo se razdelili v dve skupini in mojo skupino je treniral profesor Luciano Hiena. Vadili smo meia lua de frente ali queixada, esquiva lateral, bencao, esquiva diagonal, martelo, banda trasada. Te tehnike smo delali v parih, potem pa nas je postavil v rodezio (mislim) in tako smo vadili tehnike dokler se notranji krog ni obrnil do konca. Po pozivu picolina :) pa smo šli jest.

Ob 16. uri smo se vrnili nazaj. Skozi ogrevanje in strečing nas je vodil profesor Ubaldo Alegria, kasneje smo se spet razdelili v dve skupini in mojo je treniral profesor Sao Paolo. Vadili smo tehniko esquiva lateral v negativa, v role, v Meia lua compaso. Potem smo trenirali tehniko v parih. Akcija: notranja queixada, reakcija: esquiva lateral+meia lua de frente, akcija: armada ali meia lua compaso. V parih smo trenirali tudi oboje v cocrinha,  A: meia lua compaso, R: esquiva v cocrinha+ meia lua de frente + arastao, A: au, R: cabecada. Potem smo delali au-je v parih, hoteli smo delat tudi au-je iz armade toda prišli so ostali in začela se je roda de Capoeira.

Pred tem pa ne smem pozabit na kameleonsko hojo ali tek v katerem smo tekmovali moški za Berimbau. Osvojil ga je Gurgolio, ki je bil dosti hitrejši od mene. Ampak naslednjič bom mogoče jaz hitrejši. In na hojo (kotaljenje in vstajanje) v gimnastičnem mostu v stran, ki smo ga izvajali na koncu ogrevanja s profesorjem Ubalodom Alegrio.

Torej začela se je roda de Capoeira, bila je to prva prava roda de Capoeira v kateri sem jaz sodeloval v jogou de Capoeira. V rodo sem vstopil k profesorju Ubaldu Alegrii, potem pa je k meni v rodo vstopil profesor Luciano Hiena. Bil sem vzhičen in srečen. S to rodo smo tudi končali drugi dan seminarja Nacao Capoeire.

Zadnji dan smo začeli ob 9. uri z igranjem in petjem. Uro in pol smo igrali in peli. Eno uro sem igral na boben atabaque in pol ure ploskal. Potem smo vadili tehnike v parih. Meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, esquiva lateral... Pa meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, esquiva lateral, meia lua compaso, cabecada. Za konec smo pripravili rodo de Capoeira za nas in za publiko, ki je prišla gledat. Na koncu sem se zahvalil profesorju Lucianu Hieni in mu zaželel srečo. Potem pa tudi enako profesorju Ubaldu Alegrii in profesorju Sao Paolu. V teh treh dneh sem se res veliko naučil in užival sem biti del Nacao Capoeire. Mislim, da jih nebom nikoli pozabil. Vendar sem skoraj pozabil na tehnike, ki nam jih je zadnji dan pokazal profesor Luciano Hiena. To so queixada+bencao, queixada+martelo, queixada+negativa+vingativa, queixada+negativa+role, vingativa+rušenje z rokami na nogo, queixada+roling v mostu na notranjo stran.

   * * *

Škoda, da nimam nobene slike iz tega seminarja. Zgleda, da sem bil preveč zatopljen v samo doživljanje nove izkušnje in sem pozabil na dokumentiranje tega dogodka. Sem pa našel ta video, ki prikazuje zaključni delček poslovilne rode.

https://www.youtube.com/watch?v=8oEaPOkoMxU

Ja, prav ste uganili. Tisti suhec v sivi majici z "afro" frizuro :)) sem jaz. :)

zdravi recepti: pica brez moke

Ja je že tako, da imamo telefone brez tipk, kavo brez kofeina, pivo brez alkohola, sladice brez sladkorja...no, sedaj pa imamo tudi pico brez moke! (:

 

 

PICA BREZ MOKE

Sestavine za testo:

Kozarec kokosove moke

Čajna žlička soli

Pol čajne žličke sode bikarbone

6 jajc

Kozarec mleka

Zvrhana jušna žlica maščobe (npr.  maslo,  kokosova ali svinjska mast)

50g naribanega sira

Druge začimbe po želji

Obloga za pico: po želji: pelati,  origano,  rezine pršuta,  sir,  gobe, narezana paprika...

Postopek priprave:

Pečico segrejemo na 170 stopinj.  V posodo damo kokosovo moko,  sol, sodo bikarbono in začimbe po želji.  Premešamo.  Dodamo mleko in jajca. Zmiksamo s paličnim mešalnikom.  Dodamo sir in maščobo.  Ponovno zmiksamo.  Pekač obložimo s peki papirjem, vlijemo maso in pečemo cca 15minut.  Vzamemo iz pečice in obložimo po želji.  Pečemo še 10-15minut.

Nato počakamo, da se malo ohladi.

Razrežemo in dober tek!

Dnevnik, I. zapis

Ko sem bil še rosno mlad, sem nekje prebral, da bi vsak športnik, ki želi biti uspešen moral pisati dnevnik. "Jaaa valdaa" sem si mislil. In šel dalje surfati po internetu, chatati na nokaut forum (a se ga kdo spomni?), trenirati oz. delati karkoli sem že takrat počel. Najverjetneje gledal kakšen highlight od crocopa ali pa kakšen fajt iz legendarnega PRIDE-a! Nikoli nisem bil neki pisatelj... Pisal sem večinoma v šoli in še to bolj malo! Tako da mi pisanje dnevnika ni bilo niti na koncu pameti. Sem pa vedno rad bral. Knjige, revije, časopise, spletne strani, forume... Skratka "you name it, I read it." ; )  In v vsej tej literaturi sem vse bolj pogosto naletaval na znani stavek: "moral bi pisati dnevnik." Ampak jaz se nisem dal! Ha ha ha, dokler nisem naletel na priročnik iz legendarnega Team Quest-a. Vsaj mislim tako... V katerem sta dve rokoborski in MMA legendi Randy "the natural" Couture in Matt "the law" Lindland poleg ostalega svetovala tudi pisanje dnevnika. No, to pa je bil zame takrat več kot dovolj dober razlog, da se takoj lotim pisanja. Seveda nisem imel pojma kaj počnem hahaha! In tu spodaj je dokaz za to. Gre za dejansko prvi zapis v mojem dnevniku treniranja. Zato sem se odločil, da bo tudi prvi "dnevniški" zapis na tem blogu. Bodoči zapisi iz dnevnika pa ne bodo objavljeni kronološko. Ok to je to zaenkrat. Uživajte v branju ; )

 

* * *

Pivka, 11. 7. 04 nedelja
 
Pišem šele danes,  ker od četrtka nisem imel še prave prilike. Torej v četrtek 8. 7. 04 sem po dolgem času spet začel trenirati s svojim edinim in od zmeraj najboljšim prijateljem Bobanom. Trening se je začel malo po 19i in končal malo po 20i uri. To je bil odličen, lahkoten trening za novi začetek. V petek 9. 7. 04 okrog 19e se je začel drugi trening. Malo hujši od uvodnega. Z rokami mi je šlo bolje, noge pa so bile lažje, kar sem opazil med izvajanjem krožne brce. Trenirali smo tudi borbe, kickboks in boks. Med kickboksom ni bilo večjih posebnosti. Izmenjali smo si nekaj udarcev. Med boksom pa sem uspel udariti Bobana v nos z lepim levim direktom.

* * *

 

Ta dnevniški zapis ni preveč zanimiv. Napisal sem ga pred več kot desetimi leti in je zelo kratek. Kar pa je res zanimivo je to, da sva z Bobanom še vedno najboljša prijatelja, da še vedno trenirava tudi večkrat na dan in to skoraj vsak dan. Tako sva tudi to soboto bila precej aktivna. Okrog poldne sva se odpeljala v Portorož na sparing z legendo slovenskega standup fighta Jasminom Bečirovićem in njegovo ekipo. Vsaka taka izkušnja je zlata vredna, zato sva vedno hvaležna za vse znanje in batine, ki sva jih deležna! ; )
 

 

ZDRAVI RECEPTI : )

Zadnje čase je kuhanje ful popularno. Zato sem se odločil, da tudi sam začnem javno kuhati... Ne sej ne..hehehe. Samo sestrine zdrave recepte, ki so mimogrede SUPER! Bom objavljal : )

 

Že prvi recept ni nič manj kot revolucionaren. Gre za palačinke z nutelo! Haha, ja prav ste prebrali. Palačinke z nutelo. Seveda ne z navadno nutelo...haloo itak, da nee ; )

A ja pa tudi zmes za palačinke ni navadna...notri je kokos, cca 35g pirine moke... Mah, najbolje bo, če si sami preberete recept, da tu preveč ne nakladam. Edino, kar lahko še rečem je to da so te palačinke odlične! Celo brez namaza so super. Z namazom pa so A D I J O ! :D

 

Kokosove palačinke brez dodanega sladkorja in domača nutela

 

Masa za palačinke (cca 10 palačink) :

Kozarec (cca 3dcl) kokosove moke

Kozarec mleka

Kocka kokosove maščobe

1/3 kozarca pirine polnozrnate moke (cca 35g)

Jajce

Ščepec soli

Stevia po želji

V posodi zmešamo s paličnim mešalnikom: najprej kokosovo moko, jajce in pol količine mleka (da se kokosova moka kar se da zdrobi), nato dodamo še ostale sestavine in dobro premešamo. Preostalo mleko dodajamo počasi da zmes ne bi bila preredka (malo bolj gosta od navadne mase za palačinke mora biti).

 

Domača nutela:

Deci smetane,  70g temne čokolade,  2 žlici nesladkanega kakava v prahu,  mleti lešniki,  po potrebi malo mleka in stevia po želji.

Smetano, čokolado in kakav segrevamo, da se čokolada stopi. Ohladimo. Zmiksamo, da bo masa čvrsta. Mleko dodamo po potrebi, če je masa presuha. Na koncu na rahlo vmešamo lešnike.

 

Palačinke spečemo,  namažemo in zmažemo J

 

 

 Brezglutenska varianta: namesto pirine moke damo proseno moko ali ovseno moko (brala sem, da je prava čista ovsena moka brez glutena – demantirajte me prosim, če se motim).

Veganska varianta: namesto jajc žlička chia semen namočenih v malo vode, namesto navadnega mleka riževo mleko. 

 

 

MMA kondicija

Za vse tiste, ki še neveste... V začetku septembra smo v BTC-ju pričeli z novo obliko skupinske vadbe. Gre za MMA conditioning oz. po domače MMA kondicijo. Vadba je sestavljena iz različnih borilno specifičnih vaj, vaj s telesno težo, vaj z utežmi in raznimi pripomočki. Ne gre za klasičen stil treniranja aerobike in tudi ne za boot camp. Glavni cilj vadbe je visoka psiho-fizična pripravljenost posameznika. Kakršno bi potreboval vsak uspešen borec. Ne koncentriramo se na izloacijske vaje, ki pripomorejo k večji simetriji in "boljšemu" izgledu. Temveč na efektivno vadbo celega telesa. Posamezna vaja tako vključuje kar največje število mišičnih skupin. Na ta način razvijamo znotraj mišično in medmišično koordinacijo. Omenjeni cilj med drugim vključuje tudi razvoj moči, razvoj eksplozivnosti ter povečanje anaerobne in aerobne vzdržljivosti. Izguba maščobe, prestrukturiranje telesa in nasploh lepa fit postava so samo stranski bonus učinki! ;-)

Moram priznat, da sem bil kar malo presenečen nad feedbackom za predstasvitveni video. Namreč tistim, ki redno treniramo in smo vajeni takšnih naporov le ta ne predstavlja nič posebno težkega. Res pa je, da smo hoteli naredit čimbolj hard core video predstavitev. Haha, očitno je bila malo preveč hard! 

Kajti predstavnice in predstavniki splošne populacije so po večini bili malce prestrašeni. Vendar brez pravega razloga. Saj se težavnost vadbe lahko sproti prilagaja vsakemu posamezniku in vsaka vaja ima svojo lažjo različico. Ali več njih. Tako, da se res za vsakogar kaj najde. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov z dejanskega treninga. In se sami prepričate, da MMA kondicija ni nikakršen bavbav. ( :

 

 

Treningi potekajo v novem gymu kluba Center (BTC, hala 12) ob torkih in četrtkih ob 20:15.

Informacije na: 040 300 304 ali karacic.ivan@gmail.com

Vljudno vabljeni!

THE FIRST

Ok, so this is the first guest post on my blog. It came from a young breastfeeding mother and I'm very happy about her progress. Not only because she is my dear sister :) but also because she is very diligent and allaronund excellent trainee!

 

The post consist of two parts. First one is in slovenian language and the second is in english. So here it is..

 

 

REZULTATI TRENINGA POD VODSTVOM TRENERJA IVANA

Moje ime je Marija in sem mati dveh otrok. Po drugi nosečnosti in porodu mi je ostalo kar nekaj odvečnih kilogramov. Odvisno od izhodiščnega stanja (pred prvo ali pred drugo nosečnostjo) 10-15 kilogramov viška. Pred seboj sem imela cilj: obleči prednosečniško garderobo še preden se po porodniški odsotnosti vrnem nazaj v službo.

Za pomoč sem prosila trenerja Ivana. 6 tednov po porodu sem začela trenirati pod njegovim vodstvom. Sprva je bil izziv vriniti uro treninga trikrat na teden v pester urnik dneva. Kasneje sem ugotovila, da gredo otroški voziček in igranje starejšega otroka v peskovniku ali z najljubšimi igračami medtem ko mamica slabo uro trenira, prav lepo skupaj.

Prehrano nismo pretirano spreminjali, ker sem še polno dojila in zato nisem želela eksperimentirati. Spremenila sem zgolj dve stvari: iz prehrane sem izločila sladkorje (sladkarije, sladkani sokovi…) in zmanjšala vnos ogljikovih hidratov (manj kruha, testenin, čim manj nezdravih prigrizkov…). Še posebej mi je bilo všeč, da se je trener Ivan časovno in lokacijsko popolnoma prilagodil meni (kar je za mamico dveh malih otrok nujno). Treningi pa so bili zasnovani tako, da sem lahko vse odvadila doma. Ni mi bilo treba hoditi nikamor, iskati varstva ali celo plačevati dodatno članarino za vadbene klube ali fitnese, da bi vadila tam. V tednu dni sem morala najti le 3x po 1 uro časa, da sem vadila po planu treningov, ki jih je pripravil trener.

Treningi pod budnim očesom trenerja in vadba po njegovih skrbno pripravljenih individualiziranih programih je hitro pokazala rezultate. Tudi na tehtnici. Ker sem analitičen tip sem izgubo kilogramov tedensko beležila. Vsak teden je tehtnica pokazala v povprečju dobrega 0,5 kg manj. Kar je po štirih mesecih vadbe pomenilo kar 10 kg manj kot sem jih imela preden sem začela trenirati s trenerjem Ivanom.

 

A s časoma sem ugotovila, da glavni in najpomembnejši rezultati niti približno niso številke na tehtnici. Od kar treniram je počutje veliko boljše, imam veliko več energije, več moči, veliko manjšo konfekcijsko številko, bolj zdrav in kakovosten življenjski slog. In še bi lahko naštevala. 

Večino kosov prednosečniške garderobe lahko oblečem, nekateri so mi celo preveliki. Kilogrami so se stopili. A zdaj imam drugi cilj, ki ni povezan s številkami, ki jih pokaže tehtnica. Cilj je postal, kot je trener Ivan povedal že na začetku, premičen. Konstantno skrbeti za vedno boljšo psiho fizično pripravljenost. Pri tem pa je izguba odvečnih kilogramov in maščobnih oblog ter bolj čvrsto telo zgolj nujen postranski učinek.

Vztrajam pri vadbi pod strokovnim vodstvom trenerja Ivana in ga priporočam. Tehtnico pa lahko pospravim.

RESULTS OF TRAINING WITH COACH IVAN

My name is Marija and I am mother of two. After second pregnancy and childbirth I had a few extra pounds to lose. Depending on the initial situation (before the first or before the second pregnancy) there were 22-33 too much. I had a goal: to wear before pregnancy wardrobe again and before the maternity leave ends and I get back to work.

I asked coach Ivan to help me. 6 weeks after giving birth I started to train under his leadership. At first it was a challenge to squeeze an hour of training three times a week in a diverse schedule of the day. Later I found out that my training go very nice together with stroller and older child playing in the sandbox or with favorite toys while mommy is practicing.

We did not change food much, because I was still full breastfeeding my baby and so I was not prepared to experiment much with food. I changed only two things: I eliminated sugars from the diet (candy, sweetened juices ...) and decreased carbohydrate intake (less bread, pasta, minimize unhealthy snacks ...). I especially liked that the trainer Ivan completely adjusted timing and location to me (which is for mother of two small children necessary). Trainings were designed in such a way that I could do them completely all at home. I did not need to go anywhere; I did not have to seek for babysitting during my training, or even pay extra fees for fitness clubs to practice there. I just have to find a 3 times a week 1 hour of time to train according to plan, prepared by the coach.

Training under the watchful eye of Coach Ivan and exercise in his carefully prepared individualized programs quickly showed results. Results were seen also on the scales. Because I'm an analytical type, I recorded my weight loss per week. Each week the scales showed an average one pound less. This, after four months of training, resulted in 22 pounds less than I had before I started to train with Coach Ivan.

But eventually I realized that the main and most important results are not merely numbers on the scales. As I started to train I feel much better, I have a lot more energy, more strength, much smaller wardrobe size, the more healthy and quality lifestyle. And the list goes on.

Most of the pieces before pregnancy wardrobe, I can wear. Some pieces are even too big now. Pounds have melted. But now I have another goal that is not associated with numbers that scales show. The aim is, as coach Ivan said at the beginning, constantly changing. Goal is gaining better and better psycho-physical condition. In this context, the loss of weigh, loss of body fat and gaining firmer muscles are only necessary secondary effect.

I continue on training under the expert guidance of Coach Ivan and recommend it.

Septembra

As you can see, the title of this post is not exactly written in English. That is because this post is mostly intended for Slovenian readers. So the rest of it is written in Slovenian language. It is basically promo article for MMA CONDITIONING training that is coming up this September in BTC, Ljubljana, Slovenia.

 

Zgornje pojasnilo sem napisal za angleško govoreče bralce tega bloga. Le teh pa ni malo, saj so ZDA na drugem mestu po številu obiskov.

V glavnem, sporočam vam odlično novico, da se bo septembra v BTC-ju v Ljubljani odprl nov gym za borilne veščine. Gre za cca 160 kvadratov velik, na novo opremljen dojo. Poleg standardne opreme (tatami, vreče, fokuserji...) bo ponujal tudi ring, uteži in opremo za funkcionalno vadbo. Tam bodo potekali treningi kikboksa, boksa in MMA-ja. Izvajala pa se bosta tudi boot camp in MMA conditioning.

 

Slednji je sestavljen iz borilno specifičnih vaj, vadbe za moč, eksplozivnost, zdržljivost, agilnost idr. Spodaj si lahko ogledate kratek predstavitveni video.

 

 

 

; )

 

MMA CONDITIONING

Have you ever been to the MMA event? Watched fighters as they came to the cage? Seen their muscled physiques? Or maybe you have been in some MMA gym and seen similarly fit bodies. Well that was not exception. Almost all fighters have athletic look and most of them look better than your average fitness junkie. And that is not just "in season". I mean few of them could easily enter some fitness competitions and possibly win. All year around! Perfect examples are GSP, Tyrone Woodley and Tim Kennedy.
 

GSP

Tim Kennedy

 

Tyrone Woodley

 
Offcourse there are exemptions but they are just confirming the rule. And they are mostly heavyweight fighters that really like to eat a bit more than they should.
 

Left: Roy Nelson, Right: Mark Hunt

 
 As for others, they got really great looking bodies. If you are questioning yourself how did they got them? What they do? And what do you need to do to be more like them? First, I can tell you what you need not to do. You don't need to closely watch your carbohydrate and fat intake. Or even protein intake for that matter. You don't need to go and workout hours on end in your fancy local gym.You don't need to do endless cardio routines on treadmill, stationary bike or rowing machine. You even don't have to jog. And surely you don't need to use performance enhancing drugs! Now I can almost hear you saying: Ok Ivan, but what I need to do?!"

..................you just need to relax...........close your eyes................imagine that your body look like you want it to look.................and let the Law of Attraction do rest of the job...............
Right?

NO MAN! (or woman)  (:
You really need to put in the work and train like you are preparing for a fight. Your aim is to become stronger, faster, more explosive and more endurable version of yourself. As you do that your body kinda take care of itself. And result is athletic body that is ready for action. The easiest and safest way to obtain that kind of body is to train with MMA Conditioning coach that creates your workouts and monitor your progress. And looky look :) I happen to be the one (and maybe only) NESTA certified MMA CONDITIONING coach in Slovenia. So If you want to get busy and train like MMA fighter, you can contact me on karacic.ivan@gmail.com or on 040 300 304. I will gladly assist.

BAD INTENTIONS

It pisses me off of when I hear that someone is carelessly hurting others in training. Or when someone is trying to prove himself when he has a chance to sparr with known fighter. By going EXTRA hard on him. Injuring him in the process...

 

We train and sparr in the gym. But we fight in the ring or cage. Not the other way around! If you want to fight, sign up for a competition and fight. The diference between sparring and fighting is in BAD INTENTIONS. You see, when we sparr we do not try to hurt eachother. But we try to push eachother beyond our limits. So we can then adapt to the stimulus and become better. I am all for hard sparring. But I am also for soft technical sparring. There is time and place for both. Regardless the style of sparring, there must not be any of bad intentions. You must take care of your sparring partners and try to avoid injuries as much as possible. However, that does not mean that you should not throw hard punches and kicks. Or that you should not try hard to get that takedown, improve your position and secure a submission. It simply means that you do not go for the KO. You do not try to 100% blast your sparring partner. You do not try to subbmit him at all costs... Remember he is your training partner, not your enemy. And the aim of sparring is to learn. Not to win. 

 

PAIN IS TEMPORARY...

Well not really. If you ask me, pain is permanent. Especially if you train in competitive sport and more so in fighting sport. And especially if you are trying your best to be the best that you can be. I don't know if there is an athlete that is pain free. But for sure I know that I don't know one. Personally I can't remember time that something wasn't hurting me. It could be sore legs from low stances back in my Karate days. It could be mild pain from punching and kicking the heavy bag in Kickboxing classes. Sometimes I would wake up and my whole body would be in pain from strength and conditioning session the other day. Now I train in MMA and I can tell you that plethora of different pains haha just got a little bigger. There is always something. Muscles hurt more often because of weight lifting and sprinting. Neck is almost always sore because of all the neck wrestling. Whole body is banged up because of sparring. There is always pain, but it is almost all good pain.

"Good pain, what are you talking about Ivan?"

Yes, good pain. You see, not every pain is bad. When you push yourself to reach new levels of strength, endurance, power... Essentially you are breaking your body down to build it back up stronger. And it hurts! But it only hurts a little. Most of the time. Sometimes it really hurts like mother#uck3r  (:
But you go through it and become even stronger. Bad pain is when you injure yourself and you feel this horible sensation of pain. But even that pain is arguably good. Because it tells you that something is wrong. That you are injured and you need to rest and take care of it. You know good, old RICE protocol. But too much of the good thing can become bad thing. So don't overdoo it. I think that resting after injury is overrated and overused. And that is because as a society we are afraid of pain. And we do everything to avoid it. Even the good one! Just think about it, every time people feel something close to pain they pop the pill and hope for relief. No, I'm not saying that you should play your sport injured. But you shouldn't wait idle for all the pain to go away before you resume your activity. Last year I pulled my hamstring and it was 2nd degree tear.

I have been told that recovery after that kind of injury usualy lasts 3 to 6 months. But after only four weeks I did some deadlifts with 100kg and felt great. That is because I'm not afraid of pain so I worked through it litle by litle. Instead of just lying down and do nothing. Ok, first two days after injury was just RICE because I couldn't even walk. But then it was time to move. And I did move, first by limping around like my leg was broken. Than every day a litle bit better but all the time through pain. Pain dictated the pace and showed me reachable range of motion. And I listened.

Remember that pain is only weakness leaving the body! Or as living legend Bas Rutten once said: "It's only pain, it can't hurt you." So don't be afraid of it. Deal with it.