Dnevnik, I. zapis

Ko sem bil še rosno mlad, sem nekje prebral, da bi vsak športnik, ki želi biti uspešen moral pisati dnevnik. "Jaaa valdaa" sem si mislil. In šel dalje surfati po internetu, chatati na nokaut forum (a se ga kdo spomni?), trenirati oz. delati karkoli sem že takrat počel. Najverjetneje gledal kakšen highlight od crocopa ali pa kakšen fajt iz legendarnega PRIDE-a! Nikoli nisem bil neki pisatelj... Pisal sem večinoma v šoli in še to bolj malo! Tako da mi pisanje dnevnika ni bilo niti na koncu pameti. Sem pa vedno rad bral. Knjige, revije, časopise, spletne strani, forume... Skratka "you name it, I read it." ; )  In v vsej tej literaturi sem vse bolj pogosto naletaval na znani stavek: "moral bi pisati dnevnik." Ampak jaz se nisem dal! Ha ha ha, dokler nisem naletel na priročnik iz legendarnega Team Quest-a. Vsaj mislim tako... V katerem sta dve rokoborski in MMA legendi Randy "the natural" Couture in Matt "the law" Lindland poleg ostalega svetovala tudi pisanje dnevnika. No, to pa je bil zame takrat več kot dovolj dober razlog, da se takoj lotim pisanja. Seveda nisem imel pojma kaj počnem hahaha! In tu spodaj je dokaz za to. Gre za dejansko prvi zapis v mojem dnevniku treniranja. Zato sem se odločil, da bo tudi prvi "dnevniški" zapis na tem blogu. Bodoči zapisi iz dnevnika pa ne bodo objavljeni kronološko. Ok to je to zaenkrat. Uživajte v branju ; )

 

* * *

Pivka, 11. 7. 04 nedelja
 
Pišem šele danes,  ker od četrtka nisem imel še prave prilike. Torej v četrtek 8. 7. 04 sem po dolgem času spet začel trenirati s svojim edinim in od zmeraj najboljšim prijateljem Bobanom. Trening se je začel malo po 19i in končal malo po 20i uri. To je bil odličen, lahkoten trening za novi začetek. V petek 9. 7. 04 okrog 19e se je začel drugi trening. Malo hujši od uvodnega. Z rokami mi je šlo bolje, noge pa so bile lažje, kar sem opazil med izvajanjem krožne brce. Trenirali smo tudi borbe, kickboks in boks. Med kickboksom ni bilo večjih posebnosti. Izmenjali smo si nekaj udarcev. Med boksom pa sem uspel udariti Bobana v nos z lepim levim direktom.

* * *

 

Ta dnevniški zapis ni preveč zanimiv. Napisal sem ga pred več kot desetimi leti in je zelo kratek. Kar pa je res zanimivo je to, da sva z Bobanom še vedno najboljša prijatelja, da še vedno trenirava tudi večkrat na dan in to skoraj vsak dan. Tako sva tudi to soboto bila precej aktivna. Okrog poldne sva se odpeljala v Portorož na sparing z legendo slovenskega standup fighta Jasminom Bečirovićem in njegovo ekipo. Vsaka taka izkušnja je zlata vredna, zato sva vedno hvaležna za vse znanje in batine, ki sva jih deležna! ; )