sobota, 22. november 2014

Weight cutting

Malo se bom razpisal o temi, ki mi že kar nekaj časa ne da miru. Gre za tako imenovani "weight cutting" oziroma hitro nižanje telesne teže pred športnim nastopom. In to predvsem s pomočjo dehidracije telesa. Uporablja se v različnih športih kjer obstajajo težnostne kategorije. Med ostalimi tudi v fitnesu in bodybuildingu, rokoborbi, boksu, kikboksu, MMA-ju ipd. Najbolj pereč problem pa predstavlja ravno v borilnih športih. "Weight cut" omogoči borcu, da za kratek čas zniža telesno težo na določeno raven. Po tehtanju pa v času do nastopa z določenim postopkom uživanja hrane in pitja vode včasih tudi z infuzijo telesu povrne izgubljena hranila in tako doseže telesno težo, ki jo je imel pred začetkom "weight cuta" ali pa jo s pomočjo superkompenzacije celo preseže. Cilj takšnega "weight cuta" je prihod v nižjo težnostno kategorijo in s tem pridobitev fizične prednosti pred konkurenco. Toda ali si res avtomatično v prednosti če si večji in težji od svojega nasprotnika? Morda ja, morda ne. Če si se vsega skupaj lotil premišljeno in upošteval strokovna navodila, potem mgoče. Če pa si se lotil tega tako kot nažalost veliko športnikov nestrokovno in brez pravega znanja, potem zagotovo ne. Ne samo, da nisi v prednosti ampak si delaš ogromno škodo!

Verjetno skoraj vsi vemo, da voda predstavlja največji delež "gradbenega materiala" v človeškem telesu. Očitno pa veliko borcev ne ve, da je voda eden izmed glavnih faktorjev ki določajo s koliko napora bije njihovo srce, kako zdržljive so njihove mišice, kako prožne so njihove kosti in najpomembneje kako zaščiteni pred poškodbami so njihovi možgani. V zadnjem času smo priča vse večjem številu poškodb v borbah. Vse več je natrganih mišic in vezivnega tkiva, vse več je počenih kosti. Nažalost pa prihaja tudi do smrti v ringu. Sam nisem tak strokovnjak, da bi z gotovostjo lahko trdil, da je dehidracija glavni faktor za zgoraj naštete poškodbe. Vendar pa je tako moje mnenje. Kaj ni malo čudno, da se na treningu redkokdaj zlomi kakšna kost? V borbi pa pokajo kosti kot bobi palčke. Na treningu velikokrat borci sparirajo s težjim sparing partnerjem in prejemajo močnejše udarce. Pa vedar le redkokdaj pride do nokavta. V borbah pa padajo po tleh kakor hruške z drevesa. Kaj ni to čudno?!

Če upoštevamo, da je borec približno 24 ur pred borbo z dehidracijo izgubil okrog 5 do 10 % telesne teže, potem nikakor ni čudno. Kajti z dehidracijo izločimo vodo iz celotnega "sistema" ne pa samo iz mišic kakor misli veliko športnikov. To pomeni, da se izsušijo tudi vezivna tkiva in kosti, ki zato postanejo krhke ter dovzetne za poškodbe. Zmanjša se tudi količina možganske tekočine-likvorja, ki ščiti možgane pred mehanskimi poškodbami. Vse to pa se v enem dnevu nemore regenerirati in nadomestiti zato lažje prihaja do nokavtov, natrganega tkiva in počenih kosti.

Vsakemu športniku, ki se je odločil za "weight cutting" še posebej pa borcem bi priporočil, da se najprej dobro pozanimajo glede vsega kar je potrebno za varno nižanje telesne teže. Še raje pa naj si preberejo kakšno knjigo ali dve na to temo. Sam priporočam ti dve: "The Grapplers Guide to Sports Nutrition" (Dr. John Berardi and Michael Fry) in "The Art & Science of Making Weight - Second Edition" (Alwyn Cosgrove and Nick J. Grantham)

Vsem pa želim uspešno predvsem pa varno nižanje kilogramov in čim manj poškodb!



Ni komentarjev:

Objavite komentar